»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«

»Branje je avantura duha. Najprej, ko bereš, si sam – po možnosti v tišini. In lahko zlezeš noter vase. Potem spoznavaš svet. Toliko sveta in različnih ljudi, kot je v knjigah, mi v realnem življenju ne moremo spoznati. In toliko odmevov, kolikor lahko zaslišimo v svoji duši, ko preberemo nekaj, kar se nas dotakne, je tudi na kakšen drug način težko, če ne celo nemogoče.«

»Phillips in Kovač menita, da moramo ubraniti 'pomen dolgega branja in celih knjig, ki niso razsekane na posamezna poglavja, izgubljene v /…/ podatkovnih bazah'.«

»Vojna in Mir. Letos sem namenoma vzela na morje samo te štiri knjige, da se ne bi prepustila skušnjavi lahkotnih 'krimičev' in poletnih romanc, pa se v treh tednih nisem pretolkla dlje od tretje knjige.«

»V knjigi se bralec ne sme ustaviti pri zgodbah, ampak mora tudi v razmislek.«

»Začni z Avguštinom in z njegovimi Izpovedmi ter s Tomažem Kempčanom in njegovo Hojo za Kristusom.«

»Knjiga zaradi zamikanja časa 'teče kot film Pulp Fiction Quentina Tarantina'.«

»Ko sem prisiljen brati na zaslonu, je to informativno branje, ne ponuja užitka.«

»Največ, kar lahko naredimo, je, da knjigo preberemo.«